Gorenjska: Projekt Gorenjske ribe za pospešeno uvajanje lokalno pridelanih rib v prehrano

Gorenjci pojedo premalo rib, zato so se na regionalni razvojni agenciji pred dvema letoma skupaj s partnerji lotili projekta Gorenjske ribe, katerega namen je pospešeno uvajanje lokalno pridelanih rib v prehrano. Ob zaključku projekta so včeraj na Dvoru Jezeršek na Brniku pripravili še promocijski dogodek Od bistre vode do krožnika.

“Pestra prehrana je zelo pomembna, na Gorenjskem pa je poraba rib v prehrani zelo nizka,” je izpostavil direktor Poslovno podpornega centra (BSC) Kranj Rok Šimenc. Kot je pojasnil, so hranilne in vitaminske vrednosti rib drugačne kot od mesnih ali vegetarijanskih jedeh, zato se z njihovo uporabo širi paleta hranilnih vrednosti.

“Da bo prebivalstvo v svoji prehrani začelo uživati več rib iz lokalnega okolja, potrebujejo ribe na Gorenjskem popularizacijo,” je ocenil Domen Bekš, vodja Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica, v okviru katere poteka omenjeni projekt.

Pojasnil je, da je Gorenjska na področju rib samooskrbna, saj ribogojnice letno pridelajo okoli 60 ton rib. Če bi se povpraševanje po ribah povečalo, pa bi se temu prilagodila tudi ponudba, je prepričan Bekš.

Več prehrane z ribami v javnih zavodih

Ključno se mu zdi, da bi več ribje prehrane vnesli v javne zavode, kot so šole in vrtci, in sicer z dolgoročnim ciljem, da bi bile ribe na meniju vsaj enkrat tedensko. “Na ta način mlade privajamo na takšno prehrano, svoje izkušnje pa nesejo domov in s seboj v življenje,” je Bekšu pritrdil tudi Šimenc.

Priznani kuharski mojster Luka Jezeršek je v okviru projekta oblikoval 12 ribjih jedi, katerih priprava je primerna tako za domače kuhinje kot za večje kuhinje vrtcev in šol ter domov za ostarele. Priprave izbranih osmih ribjih jedi so poučevali na več kot 20 delavnicah, ki so se jih udeleževali tako prebivalci kot kuharsko osebje javnih zavodov.

Bekš si sicer želi, da bi bil odziv javnih zavodov večji. Nanj pa je vplivala tudi epidemiološka situacija, saj vseh delavnic niso mogli izvesti v živo. S spodbujanjem vključevanja ribjih jedi v prehrano si želijo nadaljevati tudi v prihodnje. Šimenc je pojasnil, da se sedaj trudijo, da bi za naslednjo finančno perspektivo uspeli dobiti 1,5 milijona evrov za akcijsko skupino Gorenjske ribe.

V tokratnem projektu, ki se to jesen zaključuje, poleg BSC Kranj in podjetja Jezeršek gostinstvo, sodelujejo tudi Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in ribogojnica Vodomec. Rezultati projekta, ki ga je finančno podprl Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, pa so se pokazali tudi v širitvi dejavnosti ribogojcev, ki ne prodajajo več le rib, temveč tudi fileje, ikre in namaze. Sodelovanje Jezerška pa daje zgled za večjo uporabo rib tudi gostincem.

Kot je povedal Jezeršek, ljudje pogosto pozabimo na ribe in na široko možnost njihove uporabe. “Skupaj z ekipo smo sestavili zelo enostavne recepte priprave ribjih jedi. Velikokrat denimo samo zamenjamo kos govedine ali drugega mesa s sladkovodno ribo,” je pojasnil in izpostavil tudi možnost zamenjave lososa ali tune s postrvjo, še zlasti prekajeno, ki je vsestransko uporabna.

“Zelo sem vesel tega projekta, ker se veliko pogovarjamo o lokalnem, ko odpremo domač hladilnik, pa težko pritrdimo sami sebi, da smo zelo lokalni,” je opozoril Jezeršek. Ob tem je izpostavil, da se je v času epidemije v lokalnih trgovinah in tudi pri mesarjih bistveno povečala ponudba lokalnih rib, ki so tako postale tudi bolj dostopne.