Preoblikovanje svetovnih prehranskih sistemov
Preoblikovanje svetovnih prehranskih sistemov v takšne, da bi bili bolj vključujoči, pravični in trajnostni, je po ugotovitvah Mednarodnega sklada za razvoj podeželja (Ifad) velik izziv. V najnovejšem poročilu je navedel vrsto priporočil, s katerimi ga lahko pomaga državam premostiti.
Ifad priporoča vlaganja v kmetije ter lokalna mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, kot so pridelava, predelava, shranjevanje, distribucija in trženje hrane. Priporoča vpeljavo inovacij ter cenovno dostopnih in trajnostnih tehnologij za povečanje zmogljivosti ter promocijo zdrave in lokalne hrane, ki temelji tudi na izobraževanju, izhaja iz najnovejšega poročila sklada Združenih narodov.
“Živimo v svetu ogromnih in nepoštenih protislovij. Na eni strani je lačnih 800 milijonov ljudi, na drugi imamo visoko stopnjo debelosti. Hrana z veliko hranilno vrednostjo je draga, veliko malih kmetov je revnih. Vse prakse pridelave hrane niso dobre za okolje. Zato je jasno, da potrebujemo revolucijo,” so poudarili v Ifadu.
Poročilo poudarja nujnost preoblikovanja prehranskih sistemov. Pri tem omenja naložbe, ki ne škodujejo okolju, ter politične zaveze za dostopnost do zdrave hrane za vse in za dostojen zaslužek vseh, ki delajo v prehranski industriji. Kot so ponazorili, kmetije z do dvema hektarjema zemlje proizvedejo 31 odstotkov svetovne hrane na manj kot 11 odstotkih kmetijskih površin.
Industrija se je v zadnjih 70 letih osredotočala na pridelavo hrane s čim več kalorijami ob čim nižjih stroških. Ti sistemi so odgovorni tudi za 37 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Sedaj pa je čas za spremembe. O teh bodo govorili na vrhu Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki bo 23. septembra. Voditelji držav naj bi sprejeli konkretne zaveze za preoblikovanje svetovnih prehranskih sistemov.