Začetek 11. mednarodne znanstvene konference Otrok v gibanju
V Portorožu se je začela 11. mednarodna znanstvena konferenca Otrok v gibanju, ki je tokrat posvečena premagovanju posledic ukrepov omejitve gibanja. Kot je izpostavil direktor ZRS Koper Rado Pišot, je bila ta generacija otrok in mladostnikov v zadnjih dveh letih najbolj prikrajšana, posledic na njihovem zdravju pa ne bo mogoče odpraviti čez noč.
Poslanstvo mednarodne konference Otrok v gibanju, ki jo pripravlja Inštitut za kineziološke raziskave pri Znanstveno raziskovalnem središču (ZRS) Koper in ki bo trajala do srede, je skrb za različne vzvode, kako otrokom zagotoviti boljša življenja, predvsem na področju pomanjkanja gibanja, kakovostne gibalne aktivnosti, usmerjenih intervencij in preventivnih programov, je ob robu dogodka za STA pojasnil direktor ZRS Koper Pišot.
Tema tokratne konference jim je bila “naravno dana”, pri čemer je Pišot izrazil prepričanje, “da je ravno ta generacija otrok in mladostnikov na nek način bila najbolj prikrajšana v teh dveh letih”.
Po njegovih navedbah se kažejo porazni rezultati zaprtja države, zlasti glede zmanjšanja vključevanja v organizirane gibalne aktivnosti. V času zaprtja tako kar 58 odstotkov otrok ni bilo vključenih v nobeno obliko vadbe.
Posledic takšnega stanja se ne zavedamo dovolj, meni Pišot. “Mislimo, da je pač to nekaj, kar se bo že jutri odpravilo. Če danes ne bomo aktivni, bomo pač jutri, a ne gre tako,” je opozoril.
Med vidnejšimi posledicami je direktor ZRS Koper navedel povečano debelost ob hkratnem upadu mišične mase, slabe gibalne kompetence in na splošno upad gibalne učinkovitosti. Hkrati se neizmerno povečujeta čas, ki ga otroci preživijo pred zaslonom, in količina sedenja.
Pišot je opozoril tudi na potencialne posledice v prihodnosti, saj se s takšnim načinom življenja otrok sistematično vodi v začaran krog, kjer bodo lahko dobile kronične bolezni, od srčno-žilnih do sladkorne bolezni.
Sicer je pa direktor ZRS Koper zadovoljen nad odzivom, saj je večina od več kot 200 vabljenih predavateljev in več kot 300 (so)avtorjev znanstvenih prispevkov prišla v živo v Portorož. Poleg samih predavanj in delavnic gre namreč za pomembno izmenjavo izkušenj, ki se jih ne da pridobiti na daljavo, je dodal.